Amerikanizacija naših gozdov - uspešna borba Marije Stare

20.11.2019

V letošnjem letu sem se začela intenzivneje posvečati invazivnim tujerodnim vrstam, predvsem rastlinam. Te vrste so k nam prišle večinoma iz drugih celin, na katerih so živele v podobnih klimatskih pogojih kot pri nas. Pri nas za razliko od razmer v svoji domovini nimajo naravnih sovražnikov, zato imajo konkurenčno prednost pred našimi avtohtonimi vrstami. Najlažje se uveljavijo na rastiščih, ki so motena, npr. zaradi posegov, in gola. Medtem ko so starejši sestoji naših rastlin dokaj stabilni in relativno uspešno konkurirajo invazivkam, se na motenih lokacijah vegetacija pomlajuje skoraj izključno z njimi. Poglejte le ob ceste, na zapuščene njive, ob reke, na gozdne poseke in na gradbišča! Bomo čez 50 ali 100 let, ko se bo pomladila večina vegetacije, sploh še imeli svoje vrste?

 

Naravno okolje, ki je trenutno na hudem udaru zaradi ene izmed invazivnih severnoameriških vrst, so slovenski gozdovi. Vanje je vdrla navadna barvilnica (Phytolacca americana), v Sloveniji sicer prisotna že od druge polovice 19. stoletja. Ponekod so jo sadili ob vinogradih, da so s sokom njenih temnih jagod obarvali slabo kakovostno vino. Žal so jagode strupene in je občasno prišlo tudi do zastrupitev, predvsem če so pretiravali s količino. V zadnjih letih se je nenadoma začela eksplozivno hitro širiti po naravi. Morda so k temu prispevali segrevanje ozračja, genetske prilagoditve in spremembe v naših gozdovih. Kako jo prepoznamo in obvladujemo, nam je v intervjuju razkrila Marija Stare. Je lastnica večje površine gozda in ena prvih, ki se je z njo pravočasno in uspešno spopadla. Je naša glavna borka proti barvilnici in dokaz, da lahko en sam posameznik premakne tudi zavedanje in delovanje inštitucij, če je le dovolj vztrajen.

Številne fotografije v intervjuju vam bodo v pomoč pri prepoznavi te rastline, ki se izrazito širi predvsem po gozdovih Osrednje Slovenije, Dolenjske in Štajerske. Ne bojte se iti v akcijo in jo odstraniti, če jo vidite v naravi!

 

Pogovarjala sem se: Andreja Papež Kristanc
Odgovarjala je: Marija Stare

 

Kako bi na kratko opisali navadno barvilnico?

Navadna barvilnica je tujerodna invazivna rastlina in je prišla v Slovenijo kot okrasna rastlina iz Severne Amerike. Je zelnata trajnica, pri kateri pozimi nadzemna stebla odmrejo, spomladi pa iz vrhnjega dela korenin poženejo nova stebla. Starejša kot je rastlina, več stebel naredi in vsako leto ima bolj debelo korenino. Zraste do 3,5 m v višino.  

Navadna barvilnica med zorenjem jagod.

Zakaj menite, da se je barvilnica začela tako hitro širiti po slovenskih gozdovih?

Do žleda 2014 ni bila problematična. Po žledu, sledeči namnožitvi podlubnikov in vetrolomih so nastale v gozdovih velike poseke, na katerih je navadna barvilnica našla ugodne pogoje za svojo naselitev. Zelo ji ustrezajo dolga poletja in mile zime. Ima izredno veliko produkcijo semen in se zaradi tega tudi zelo invazivno širi.

Starejša rastlina navadne barvilnice s številnim podmladkom.

Kje in kdaj ste prvič slišali za barvilnico in se zavedli, da se nahaja tudi v vašem gozdu?

Konec septembra 2017 sem na predavanju o invazivnih rastlinah, ki ga je organiziral Zavod za gozdove, prvikrat slišala, da spada med invazivne rastline. Spomnila sem se, da sem  predčasno videla eno rastlino v gozdu na meji z mojim sosedom. Vrnila sem se v gozd in takoj se mi je potrdilo, da je invazivna. Pri sosedu se je v treh letih z njo zaraslo že celo pobočje, v mojem gozdu pa sem jo našla v večjem ali manjšem številu na vseh posekah in tudi tam, kjer je bil gozd presvetljen.

Pozimi nadzemni deli barvilnice odmrejo, debele in močne korenine pa prezimijo ter čakajo na novo rastno sezono.

Koliko časa in truda je zahtevalo, da ste jo "spravili v red" oziroma lažje obvladljive okvire?

Takoj po predavanju  sem začela z delom. Najprej sem obrala grozde, da sem preprečila dodatno nasemenitev, jih odnesla domov, posušila in požgala. Nato sva s sinom začela ruvati rastline. Sedaj v mojem gozdu ni več odraslih rastlin. Še vedno se preko leta pojavljajo nove rastline, ki vzklijejo iz semenske banke v tleh, ki se s tem zmanjšuje. Vendar je situacija obvladljiva, potrebno pa je vršiti nadzor. Zaradi mojega delovanja se seme iz mojega gozda ne širi naprej na sosednja območja in sem jo s tem omejila.

Mlad poganjek navadne barvilnice.

Kateri je bil največji argument, ki je v vas vzbudil zavedanje o resnosti problema in vas spravil v pogon?

Ko sem videla, kako veliko področje je barvilnica na gosto zarasla v tako kratkem času.

Barvilnica je problematična iz različnih aspektov, npr. glede vpliva na zdravje, pomlajevanja gozda, izgube podrasti. Lahko malo bolje opišete to problematiko in morebiti dodate še kakšen vidik?

Cela rastlina je strupena tako za človeka kot za živali, z izjemo nekaj vrst ptic. S strupenimi izločki, ki jih oddaja v zemljo, preprečuje kaljenje semen drevesnih vrst. Poleg tega tvori zelo goste neprehodne sestoje, ki jemljejo prostor, svetlobo, hrano in vodo avtohtonim rastlinam, s čimer preprečuje obnovo gozda. Spreminja kvaliteto tal in negativno vpliva na število deževnikov.  Na območjih, na katerih se je naselila, siromaši biodiverziteto ...

Obstajajo kakšne izkušnje iz tujine, kaj se zgodi, če površin, preraslih z barvilnico, ne saniramo? Barvilnica na njih vztraja ali se avtohtona vegetacija počasi prebije skozi, jo zasenči in nadvlada? Tudi v svoji izvorni domovini prekrije takšne površine?

Domovina barvilnice je Severna Amerika in tam ima naravne sovražnike, ki pa jih v Evropi nima. Kljub temu jo tudi Američani smatrajo za agresivno rastočo rastlino in pozivajo k njenemu odstranjevanju ... Če površin z barvilnico ne saniramo, tvori visoke in neprehodne sestoje. Ko pozimi nadzemna stebla odmrejo, so tla razgaljena, na njih ni druge vegetacije in so zato bolj izpostavljena eroziji, kot če bi se zaraščala z avtohtonimi vrstami. Če se zaraste med mladimi drevesnimi rastlinami, jih preraste. Drevescem jemlje svetlobo, hrano in vodo, zato pod zastorom hirajo.

Marija pod visokim sestojem barvilnice. V nekaj letih lahko rastline postanejo tako močne, da zrastejo tudi do tri metre.

 

Vidite tudi kakšne pozitivne vidike njene prisotnosti, kot npr. to, da je vir hrane gozdnim pticam?

Določene vrste ptic (kosi, drozgi, golobi, grlice, škorci) se zelo radi prehranjujejo z njenimi jagodami, negativno pa je to, da  s svojimi iztrebki raznašajo seme na vedno nove lokacije.

Se raznaša seme samo s pomočjo ptic ali tudi kako drugače?

Raznaša se tudi z neočiščeno gozdarsko mehanizacijo in orodjem. Lahko pa tudi z gnojem. Videla sem jo rasti na gnojiščih, s katerih pride seme nato z gnojem vred na njive. Problematična je predvsem v njivah koruze, s katerih pride v silažo in če jo je v silaži dovolj, ima nato živina resne zdravstvene probleme, posledica je lahko tudi smrt.

Že nekaj let se trudite za ukrepanje glede odstranjevanja barvilnice, tudi pri različnih državnih inštitucijah, kjer pogosto ni posluha ali časa. Vidite že kakšne premike na bolje ali imate občutek, da se vse skupaj prepočasi odvija?

Pri državnih inštitucijah in pri birokraciji se vse stvari vedno premikajo zelo počasi. Vseeno imam občutek, da se počasi, a gotovo premika proti ukrepom.

Bi odziv koga še posebej pohvalili, izpostavili in pri komu si želite več posluha za problematiko?

Lani so mi pri odstranjevanju barvilnice pomagali domžalski odrasli skavti, katerim sem za pomoč zelo hvaležna. Tudi nekateri lastniki gozdov so že začeli z njenim odstranjevanjem.

Obiranje zelenih plodov pri eni od akcij odstranjevanja.

Kakšen menite, da mora biti pri obvladovanju barvilnice angažma javnosti? Je dovolj, da reševanje problematike prepustimo strokovnjakom, lastnikom in državi, ali bi morali pristopiti k problemu tudi prostovoljci in samoorganizirane skupine ljudi, npr. skavti, ki ste jih omenili, pa društva, šole, gasilci, vojska?

Gozdovi imajo veliko funkcij, ki so pomembne za celotno prebivalstvo – imajo predvsem ekološko funkcijo – preprečujejo plazove in erozijo, zadržujejo padavinsko vodo, vplivajo na kakovost in temperaturo zraka. Proizvodna funkcija daje delo številnim ljudem. Imajo tudi zelo pomembno socialno funkcijo – so področja rekreacije, sprostitve, sprehodov in tudi nabiranja gozdnih sadežev. Pomembni so torej za vse in ne samo za lastnike gozdov. Zato bi se moralo k odstranjevanju invazivnih rastlin v sodelovanju s strokovnjaki in državo pritegniti tudi prostovoljce, društva, šole, vojsko…

Kaj naj naredijo ljudje, ko na svojem ali tujem zemljišču opazijo primerke barvilnice? Lahko koga obvestijo?

Če se nahajajo rastline na njihovem zemljišču, naj takoj začnejo z njihovim odstranjevanjem. Zgodnje ukrepanje je najučinkovitejše, najlažje in najcenejše.

Na mobilni telefon naj naložijo aplikacijo, ki se nahaja na naslovu  www.invazivke.si. Razvili so jo v projektu LIFE ARTEMIS. Nanjo naj javljajo svoje najdbe barvilnice (in ostalih invazivnih rastlin). Poznavanje razširjenosti je pomembno za pripravo ukrepov za njeno obvladovanje.

Kako naj se lotijo odstranjevanja ? S katero metodo bodo najbolj uspešni?

Zaradi strupenosti rastline je pri delu z njo priporočljivo uporabljati rokavice.

Najbolj učinkovit, a bolj počasen način odstranjevanja barvilnice je ruvanje korenin. Najprej se odstrani posamezne rastline, ki so najbolj oddaljene od žarišča, ker se s tem prepreči njeno širjenje na sosednje površine. Na koncu se odstranjuje rastline v žarišču. Z lopato, rovnico, nožem, sekiro se odreže zgornjih 4-5 cm korenine, se jo izpuli in odlaga tako, da se korenine ne dotikajo zemlje. Zelo uporabne so tudi vile štiharice. Zelo se splača obhod v septembru ali oktobru, da se odstrani na novo vzklile rastline. S tem se zmanjša delo v prihodnjem letu, ker je puljenje malih rastlin hitrejše in lažje kot puljenje starejših. Mlade rastline se zelo pogosto z lahkoto izruvajo z roko. Starejša kot je rastlina, bolj debelo korenino ima. V samo par letih doseže korenina 30 ali več cm premera. Tu je najbolj primerna sekira, s katero skušamo čim bolj poškodovati korenino in odsekati nastavke poganjkov. Voda, ki zamrzne v ranah, pomaga pri uničevanju korenine.

Korenino je treba odrezati pod poganjki, pripravljenimi na naslednjo rastno sezono.

Ko začne rastlina cveteti, je treba z ruvanja preiti h košnji, da se prepreči tvorba semen. Grozdi zelenih jagod na odrezanih vejah dozorijo, zato jih je treba obrati in sežgati. Predvsem je treba preprečiti nastanek novih semen. Košnja rastline ne uniči -  preprečuje samo tvorbo semen. Košnjo je priporočljivo, odvisno od lege terena in vremena, izvajati enkrat do dvakrat letno.

Na območjih, kjer se je naselila barvilnica, je treba nadzor in odstranjevanje rastlin vršiti več let zaporedoma, dokler se ne izčrpa semenska banka v tleh.

Opozorila bi, da se je zaenkrat predvsem v Ljubljani začela širiti ravno tako invazivna in strupena, poleg tega pa še zelo lepa in privlačna krhljasta barvilnica (Phytolacca acinosa), ki izvira iz Azije Od navadne barvilnice se razlikuje po tem, da je nižja, njena socvetja pa so pokončna (pri navadni barvilnici so pobešena). Svetujem, da se začne takoj z njenim odstranjevanjem, preden preraste obvladljive okvire in se razširi v gozdove. Odstranjuje se jo na enak način kot navadno barvilnico, samo da je treba odrezati 10 cm korenine.

Navadni barvilnici je podobna krhljasta barvilnica, ki se tudi že spontano širi z vrtov. Njena socvetja in soplodja so pokončna, temno vijolični plodovi pa spominjajo na krhlje olupljene mandarine.

Kaj vas tako žene, da vztrajate?

Vztrajam, ker mi ni vseeno, kaj bomo zapustili našim potomcem. Mi smo imeli srečo, da smo imeli do sedaj lepe gozdove, v katere smo šli vedno z veseljem na sprehod in v katerih smo se lahko sprostili in nabrali energijo za naslednje dni. Če ne naredimo nič, bodo imeli naši potomci namesto zelenih gozdov samo neprehodno, monokulturno rdečo džunglo navadne barvilnice.

 

 

Galerija slik

© Zavod za uporabno botaniko Divji vrt 2019. Vse pravice pridržane.