7.7.2019

Z Urošem Bricem sva se spoznala na teambuildingu na Pokljuki, kjer sem jaz imela zeliščno točko, on pa je pomagal organizatorjem. Zaklepetala sva se in ugotovila, da imava nekatere skupne vrednote - skrb za okolje ter zdravo, domačo in ekološko pridelano hrano. Povedal mi je za projekt Nakupujmo skupaj in me povabil, da preizkusim sistem skupinskega naročanja eko hrane, kar sem z veseljem sprejela. Na tržnici v Šiški sem tako direktno pri kmetih prejela svoje blago, ki sem ga naročila že po internetu. Nakupujmo skupaj je lep projekt, ki povezuje enako misleče kmete in potrošnike, brez posredništva velikih trgovskih verig.

Pogovarjala sem se: Andreja Papež Kristanc
Ustanovitelj društva: Uroš Bric


Če bi morali na kratko opisati vaš projekt Nakupujmo skupaj, kaj bi rekli?

Projekt NAKUPUJMO SKUPAJ spodbuja ugodne nakupe ekoloških ter lokalnih pridelkov, po sistemu kratke verige brez nepotrebnih posrednikov. Projekt temelji na zaupanju med kmetom in kupcem, ki zaradi medsebojne pomoči lahko gojita pristne odnose do sebe, soljudi, narave, prehrane. Cilj projekta je neposredno povezati kmeta in kupca ter širiti zavest o nacionalni samooskrbi z medsebojnim povezovanjem ter medsebojno pomočjo.
Glavni namen skupnostnih nakupov je torej krepitev odnosov, interakcije in osebnega stika med ponudniki in člani. Pridelki gredo neposredno iz rok pridelovalca v roke kupca, brez posrednikov. Pri tem med seboj tudi poklepetajo, nekateri pa se celo o poreklu in načinu pridelave prepričajo tako, da obiščejo kmeta kar na domu. Tako odnos ni samo poslovni, nastajajo tudi prijateljstva. Po koncu prevzema kmetje pogosto donirajo tudi kakšen zabojček dobrot socialno ogroženim ali tistim, ki takšne hrane ne morejo imeti ali si je privoščiti (npr. zapuščene živali, brezdomci itd.).

V kakšni pravni obliki ste registrirani?

Delujemo pod okriljem društva, bolj kot pravno obliko pa si želimo ustanoviti skupnost (kupci eko in lokalne hrane, kmetije in organizator), kjer vsak subjekt poskuša podpirati in razumeti drug drugega. Zato podpiramo interakcijo med člani in ponudniki – torej ne želimo biti posrednik, ampak želimo, da se v vlogi organizatorja kmet in kupec srečata, izmenjata izkušnje in se med seboj poznata.

Kdaj se je vse skupaj začelo, od kod ideja?

Ideja se je v glavi razvila sicer precej prej,  ko nas je kar nekaj članov ekipe zaradi osebnih zdravstvenih težav kupovalo samo preverjeno, neškropljeno pridelano hrano. Ker je takšna hrana višjega cenovnega razreda, smo se sprva združili prijatelji in družina, ter skupaj nakupili pridelke (večje količine – manjša cena). Nato pa smo v razmišljanju, da bi bilo najboljše, da bi tak način kupovanja postal standard, prišli do ideje za projekt Nakupujmo skupaj. Lahko bi rekli, da je ideje je prišlo čisto po naključju, po tem ko smo izvedli skupinski nakup pri enemu izmed kmetov in bili nad ponujeno ceno presenečeni.
Začetki projekta sicer segajo v letu 2012 in šele po treh do štirih letih so tako kupci kot prodajalci projekt zagrabili z obema rokama in ga vzeli za svojega. V začetni fazi je dobava delovala po sistemu “zabojčkov”, a se to ni izkazalo za najbolj uspešno. V sodelovanju z eno izmed podobnih skupin je nato t.i. tržnica po naročilu ali bolje rečeno skupnost zaživela v polni meri in uspešno deluje zdaj že sedmo leto zapored.

Koliko ljudi sodeluje na projektu in kako se financirate?

Da stvari tečejo, kot je treba, skrbijo 4 člani ekipe, ki pa jim tu in tam pomagajo še kakšni prostovoljci. Projekt je delno financiran s prispevki ponudnikov, delno pa s prostovoljstvom, v zadnjem času pa si bomo dodatna sredstva za razvoj poskušali pridobiti tudi s pomočjo razpisov. Projekt kot takšen je namreč finančno in časovno zelo kompleksen, saj zbrana sredstva nujno potrebujemo za poplačilo vseh stroškov: najema prostora, razvoja projekta, dela sodelujočih itd. Le tako lahko še naprej zagotavljamo pestro ponudbo lokalnih in ekoloških izdelkov po ugodnejših cenah, ki bo zbrana na enem mestu za prevzem, brez dodatnih stroškov za prevoze do ponudnikov ter izgube časa in energije za obiskovanje različnih lokacij.

V čem se nakupovanje preko Nakupujmo skupaj razlikuje od nakupa na klasični tržnici ali zelenjavnih zabojčkov, ki jih dostavljajo na dom? V nižji ceni zagotovo, morda še v čem?

Prednosti pri Nakupujmo skupaj so zagotovo direktni stik s ponudnikom (ponudniki so vedno fizično prisotni na prevzemu in jih lahko povprašate še dodatno o načinu pridelave, uporabi sredstev, itd.), prevzem pridelkov iz različnih koncev Slovenije na enem mestu (ponudniki so vse od Prekmurja do Primorja), preverjeni jasno označeni pridelki, in seveda da ne pozabimo na skupnost. Vsako mnenje pri nas šteje, in če je kdo nezadovoljen, je tako kot bi bili nezadovoljni mi. Zato vsakič po prevzemu vseskozi preverjamo zadovoljstvo naših podpornikov projekta (s kratko anketo), saj lahko le na ta način skupaj izboljšamo ponudbo in celoten projekt. Skupaj sooblikujemo ponudbo, sprejemamo pa tudi predloge, nasvete članov in tudi priporočila za nove ponudnike.

Za koga je tako nakupovanje primerno, kdo so vaše stranke?

Naši člani so vsi tisti, ki želijo kupovati preverjeno, bolj kakovostno hrano. Opazili smo, da je vedno več takih podpornikov oziroma kupcev, ki so »primorani« kupovati kvalitetno (neškropljeno) hrano, bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi spremembe načina življenja. Kljub vsemu, je projekt namenjen vsem, ki ne gledajo le na ceno, ampak na to, kaj vnašajo v svoje telo. Resda je eko in lokalna hrana praviloma dražja, a vseeno je zanimivo opazovati ljudi pri nakupu različnih dobrin. Ko si kupujejo stanovanje, želijo najboljšo stanovanjsko opremo. Ko si kupujejo avto, gledajo le najboljše in nove modele. Ko pa si kupujejo hrano, le gledajo, kaj je pod akcijo in kako bodo zapravili čim manj. Ob tem nikoli ne pomislijo, kaj vse dajo v usta.

So kmetje, ki sodelujejo, zadovoljni s tem sistemom? Sprejemate še nove ponudnike ali nimate več prostora?

Ponudniki so po povratnem mnenju zelo zadovoljni s takšnim načinom prodaje, konec koncev imajo zagotovljeno prodajo z navedenimi točnimi količinami (ko recimo na klasični tržnici nikoli ne vedo, ali se bo v dnevu prodalo vse ali le za nekaj 10€), stalno bazo odjemalcev in način, kako dodatno promovirati zdrav način življenja. Če smo na začetku projekta imeli težave poiskati dovolj veliko ponudnikov s pestro in kvalitetno ponudbo, pa imamo zdaj ravno nasproten problem – kako sprejeti vse, ki trkajo na vrata in si želijo biti del naše zgodbe. Tako kot vedno delamo konsenze, a vedno ne moremo sprejeti vsakogar, saj izbira ponudnikov sestoji iz različnih kriterijev (na priporočilo koga je prišel, kako ga sprejmejo kupci z nakupi, kako daleč je in koliko mora prodati, da se mu splača priti k nam na prevzem itd.)

 

Lahko opišete postopek – kako kupci pridelke naročijo, plačajo, kje jih prevzamejo?

Sprva bi izpostavili, da zaenkrat naš projekt deluje na področju Ljubljane. Vsak član se mora najprej včlaniti v skupino – to registracijo opravi na spletni strani:
ljubljana.nakupujmoskupaj.si. Zbiranje naročil trenutno poteka med soboto in torkom (naročanje je torej odprto 4 dni, torej tudi med vikendom, ko je največ časa za oddajo naročila), prevzem naročenih pridelkov pa se vrši dan kasneje po koncu naročanja – torej ob sredah med 15h in 18h na tržnici Šiška sledi prevzem naročenih pridelkov, ki so posebej rezervirani za vse, ki so oddali naročilo. Plačilo se izvede direktno na mestu, le gotovinsko, saj je tako tudi najlažje reševati možne reklamacije. Po prevzemu, dan ali dva kasneje, preverjamo zadovoljstvo kupcev, kjer se izmenjajo pohvale in pritožbe, da potem lahko projekt vsakič še izboljšamo oziroma nadgradimo.

Lahko kupci prevzemajo blago še kje drugje kot v Ljubljani na tržnici v Šiški in kateri so dnevi prevzema?

Naročene pridelke in izdelke se prevzame na tržnici Šiška v Ljubljani, trenutno je to edina lokacija, ki pa se bo v bližnji prihodnosti zamenjala (tržnica naj bi se namreč v kratkem rušila), trenutno pospešeno delamo na alternativni lokaciji. V preteklosti smo poskusili tudi v Kranju, a žal zaradi premajhnega obiska dali lokacijo na pavzo. Imamo pa kdaj tudi »posebne« prevzeme, ki potekajo tudi na drugih lokacijah (Rožnik v Ljubljani, Celje, Maribor,…), a kot rečeno le ob posebnih priložnostih, gre bolj za izjemo kot pravilo.

Glede na to, da je Šiška prometno zelo oblegana in da si vsak želi težke vrečke čimprej pospraviti v avto, kako imate urejeno s parkiranjem?

Tržnica ima urejeno parkirišče, kjer je omogočeno 30-minutno brezplačno parkiranje. Žal vodstvo tržnice ni ugodilo naši prošnji, da bi bilo za vse naše člane omogočeno celodnevno brezplačno parkiranje.

Kako je z embalažo – lahko kupci prinesejo svojo ali zahtevajo npr. papirnato? Pri svojem nakupu v lanskem letu se namreč spomnim, da ko sem želela dati stvari v svojo embalažo, je eden izmed kmetov rekel: »Seveda, super, ni problema.«, ena gospa pa je rekla, da je brez smisla, da prestavljam v svojo embalažo, ker bo tisto vrečko, v kateri mi je korenje pripravila, potem sama stran vrgla. Ste kaj naredili tudi v tej smeri?

V ekipi se zelo zavedamo problematike, ki ste jo izpostavili. Na to temo smo tudi napisali obširno razlago: PREVEČ PLASTIČNE EMBALAŽE - RESNICE IN ZMOTE! V naši skupnosti so številni privrženci za ukinitev plastičnih vrečk - in prav je tako. Cenimo in podpiramo vsako mnenje. A kot smo že mnogokrat dejali, na žalost ponudnikov ne moremo prisiliti v zamenjavo v papirnate vrečke. Vedno znova in znova pred oddajo ponudbe opozorimo ponudnike na problem s plastičnimi vrečki in kot rečeno, bi najbrž bila edina učinkovita 'kazen', če bi ljudje zaradi tega vzroka nehali naročevati zelenjavo pri teh ponudnikih. V odgovorih so nam nekateri ponudniki dejali, da so papirnate vrečke preproste predrage, spet drugi, da ne morejo v njih pakirati večjih količin itd. Ponudnike vseskozi opominjamo in preprosto ne vemo, kaj narediti, da nas bodo uslišali - kot rečeno, pa si jih ne drznemo v to prisiliti, ker mislimo, da vseeno obstajajo drugi načini (pa čeprav ne ponujajo rešitve iz danes na jutri). Vedno pa imajo člani tudi možnost, da na prevzemu zavrnejo plastično embalažo in prestavijo pridelke/izdelke v svojo lastno, kar določeni člani že sedaj počnejo. Upamo si trditi, da je glede na situacijo izpred dveh let danes velika večina ponudnikov že v celoti odstranila plastične vrečke iz svojega inventarja oz. jih je nadomestila s papirnatimi vrečkami, biorazgradljivimi vrečkami ali pa sploh nimajo več pakirano (brez embalaže). Še vedno je nekaj takšnih ponudnikov, ki uporabljajo plastične vrečke, a glede na pretekle izkušnje, se bo tudi to v prihodnosti spremenilo. Seveda je priporočljivo, da član s seboj na prevzem prinese svojo lastno embalažo, za večje količine pa imajo prav tako na prevzemu vedno pripravljene zabojčke.

Bi še kaj sami dodali, kakšne novosti, zanimivosti, posebno ponudbo?

Trenutno pospešeno iščemo alternativno lokacijo za prevzeme, predvideno bo to nova lokacija na relaciji Šiška-Šentvid. Prav tako smo v prenovi spletne strani/naročilnice, ki je potrebna prenove in posodobitve in bo okvirno narejena v naslednjih mesecih. Omenil bi še, da v našem projektu pogosto poudarjamo, da cen ne ne oblikujemo/postavljamo mi, ampak jih v našem projektu postavlja kmet/ponudnik sam! Sicer drži dejstvo, da je pri določanju cen pogosto veliko usklajevanja (ponudniki imajo z naše strani določen tudi razpon še sprejemljivih cen za našo skupino), saj vemo, da so želje kupcev (dobiti pridelek/izdelek po čim nižji ceni) nasprotno razlikujejo od želja pridelovalcev (prodati pridelek po čim višji ceni). V ekipi se vseskozi trudimo, da se cena oblikuje po načelu poštene cene  za vse udeležene v projektu (fair price), a na koncu je kmet/ponudnik tisti, ki določa ponujeno ceno, in kupec tisti, ki s svojim nakupom potrdi, ali sprejema ceno. Prav tako mi ne delamo opisov, slik in razlag specifik glede posameznega pridelka – tudi to je žal v domeni ponudnika, saj smo kar nekajkrat dobili opazko, da je slika/opis napačen, da je to naša dolžnost, a dejansko ne moremo vedeti, da je prišlo do spremembe, če nas ponudnik o temu ne obvesti.

Kje vas lahko kupci/prodajalci najdejo in kam se lahko obrnejo po pomoč in nasvete v zvezi z nakupom oz. prodajo?

Veliko informacij je zapisanih na naši spletni strani www.nakupujmoskupaj.si. Lahko nas kontaktirajo tudi prek e-maila Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., na telefonski številki 040/552-836 ali pa na naši Facebook strani Nakupujmo skupaj ali Instagramu.

Uroš, hvala. 

Hvala tebi. :)

 

 

3.8.2018

Na trgovino Bučka sem naletela po naključju, ko sem šla v bližnjo fotokopirnico. Kar naenkrat je bila tam, z vsem tistim, kar mi veliko pomeni – slovenskim sadjem in zelenjavo ter odličnimi zdravimi, tudi presnimi sladicami. S prijetnim prodajalcem sva se zaklepetala in od takrat se tam večkrat ustavim. Odločila sem se, da to malo trgovinico, ki deluje v duhu skrbi za zdravje in okolje, predstavim tudi na portalu.

Pogovarjala sem se: Andreja Papež Kristanc
Lastnik trgovine: Hamzija Muzaferović

 

Kje se nahaja trgovina Bučka in koliko časa že deluje? Zakaj ste izbrali lokacijo v Kranju?

Bučka se nahaja na Cesti Staneta Žagarja 29 v Kranju, to je v neposredni bližini Vodovodnega stolpa. Na tej lokaciji deluje od oktobra 2017, predtem pa smo izdelke prodajali v Domači vasi (pokriti tržnici na Primskovem, ki ne deluje več). Prednost trgovine je, da ima parkirišče, tako da lahko nabavljeno hrano kupci takoj zložijo v avtomobile. Za Kranj pa sem se odločil zato, ker v tem mestu živim že več kot 20 let.

Kakšna je osnovna ideja trgovine, kaj so njene posebnosti?

Trgovina je del družinskega podjetja, ki sva ga z ženo ustanovila že v letu 2005. Sprva smo prodajali piškote in nekoliko bolj zdrave izdelke. Čez štiri leta smo začeli ponujati presne piškote in presne torte, nato pa še piškote brez jajc, sladkorja, mleka in glutena. Obema z ženo veliko pomeni zdrav življenjski slog – zdrava hrana in gibanje, tako da s trgovino ponujava možnost takšnega prehranjevanja tudi našim kupcem. Naše sladice so primerne tudi za številne alergike na določena živila.

Kakšna sladila uporabljate namesto navadnega trsnega sladkorja?

Uporabljamo melaso (trsni rjavi nerafinirani sladkor), kokosov sladkor in dateljne.

Imate res vrhunske sladice odličnega okusa (priznam, da so me zasvojile), ki jih peče vaša žena. Kaj ponujate?

Moja žena je (skoraj) presnojedka že nekaj let in v tem času je preizkusila  veliko dobrih receptov, hkrati pa neprestano nadgrajuje svoje znanje in razvija nove ideje za sladice. Dobila je že tako dober občutek za prave okuse, da mesi brez receptur.

V ponudbi imamo pečene in presne piškote, prekmursko gibanico, presne torte, zavitke, sladke palčke, potico, pirine kruhke in medenjake.

Med presnimi piškoti najdete kakavove s kokosom in spirulino; z borovnicami; s črnim sezamom; z mandeljni; s kaljeno ajdo in semeni. Ti presni piškoti ne vsebujejo glutena, saj tudi nobene moke ni v njih. Pa tudi jajc in mlečnih izdelkov. Slajeni pa so z zgoraj omenjenimi naravnimi sladili, uporabljamo tudi presni kakav.

Imamo še pečene piškote – ajdove, konopljine in pirine. Iz pire, lešnikov in višnjevega nadeva dela žena odlične kruhke, za katere je porabila celo leto, da je dobila pravo razmerje med sestavinami, tako da so sedaj resnično vrhunskega okusa.

Od zavitkov ponujamo jabolčnega, višnjevega, skutinega, borovničevega in mešanega. Višnjev in jabolčni zavitek sta brez jajc, sladkorja in mleka, ostali vsebujejo skuto in melasni sladkor.

Gibanica je brez jajc, s pirino in ajdovo moko ter s skuto. V potico damo obilje sveže stolčenih orehov. Nabavimo namreč več kot sto kg orehov v lupini, ki jih nato sproti tolčemo za sladice. Del sveže stolčenih tudi prodajamo.

Če se posvetiva še svežemu sadju in zelenjavi, ki jih prodajate. Je vse, kar ponujate, slovensko?

Vse je slovenskega porekla, razen pomaranč in mandarin. Te so iz Hrvaške, iz kmetije, na kateri jih ne škropijo. Stranke so z njimi zelo zadovoljne.

Ja, tudi jaz sem bila z mandarinami zelo zadovoljna. Tako so okusne in s koncentriranim odličnim okusom, da za cel dan zadostuje ena mandarina in ne cela vrečka, kot smo jih navajeni pojesti običajno.

Iz katerih slovenskih kmetij pa dobivate sadje in zelenjavo?

Kivi in hruške dobim iz Renč pri Novi Gorici, kjer jih imajo v hladilnici. Jabolka so z Dolenjske. Odlična jabolka so npr. topaz. Vso zelenjavo pa dobim iz Šentjakoba. Tam so se povezale kmetije, ki prodajajo zelenjavo, pridelano v rastlinjakih, tako da je sveža zelenjava na voljo tudi pozimi. Vsak kmet prideluje nekaj drugega. Npr. eden prideluje solato, radič, špinačo in blitvo, drugi pa rukolo, peteršilj, peso in zelje. Imam tudi krompir, pastinak, korenje, kolerabo, bučke, zeleno, solato, čebulo in česen. Vse slovensko. Pa še sezonske stvari, npr. regrat.

Pred kratkim ste v ponudbo vključili tudi mlečne izdelke. Kaj ponujate?

Povezal sem se s kmetijo Vidic, s katere dobivam surovo seneno kozje mleko, pa poltrdi in mladi kozji sir. Iz Šentjakoba pa dobim skuto, jogurt in kravje mleko. Jogurt je v stekleni embalaži, za skuto pa lahko prinesete tudi svojo embalažo, ki jo nato na kmetiji napolnijo.

Slednje sem preizkusila in bila nad skuto res navdušena, prav tako nad tem, da so mi jo dali v mojo embalažo.

Imate še nekaj druge ponudbe.

Da, imamo še domače čaje, ki jih sami nabiramo. To so ajbišev, kamilični, rmanov in mešani. Ponujamo tudi hladno stiskana in ekološko pridelana olja – orehovo, laneno in bučno. Pa moke in kaše – konopljino in ajdovo. Pa kis (tudi ekološko pridelan) in vino (belo in rdeče iz Goriških Brd). Med, ki ga ponujam, so vzeli na analizo in potrdili, da je brez sladkorja in nesegrevan, kar je zelo pomemben podatek. Ponujamo tudi fižol v zrnju s kmetije Mrčun in kmetije Dovč.

So vaši izdelki tudi ekološki?

Nekateri so ekološki. Trenutno npr. česen, por, brokoli, cvetača, pa moke. Tudi naše sladice so ekološke, a letos nisem plačal certifikata in na nalepke tega ne smem napisati. Zdi se mi nesmiselen strošek, saj imajo vse surovine sladic že ekološke certifikate.

Kako to, da ste se odločili za uživanje tako zdrave hrane?

Od nekdaj sem bil športnik in navdušenec nad nogometom. Po tridesetem letu se človeku nabere kakšen kilogram preveč in v takem primeru sam takoj začutim, kako se mi zmanjša gibčnost in spretnost. Iz tega razloga pazim, kaj, koliko in kako kvalitetno jem. Zjutraj sem naprimer pojedel dve borovničevi palčki in krajec jabolčnega zavitka. Sladkorja imam tako dovolj do treh ali štirih popoldan. Potem pa bom jedel solato.

Ste shujšali, ko ste šli na to prehrano?

Na začetku sem, sedaj pa vzdržujem težo. Dobro se počutim.

Kaj pa žena? Enkrat ste mi omenili, da je imela zdravstvene težave.

Ja, težave je imela z želodcem in niso odkrili vzroka. Potem ji je znanka svetovala, naj iz prehrane izloči meso, sladkor, moko in nekatere mlečne izdelke. Upoštevala jo je in sedaj že sedem let nima več težav. Je gibčna in zdrava, na stadionu brez težav preteče 20 krogov (8 km). Je skoraj presnojedka, le včasih si skuha kakšno kašo in zelenjavno juho. Po 40. letu človek ne potrebuje več veliko hrane. Najbolje, da je malo, a kvalitetno.

Po poklicu ste univerzitetni diplomirani organizator in univerzitetni diplomirani ekonomist. Kako, da ste se odločili za tako poklicno pot?

To pa je dolga zgodba. :)
 
 
 

 

Za konec pa vas samo še lepo povabimo v to prisrčno in predvsem okusno in kvalitetno trgovino v Kranju.

Trgovina Bučka

Cesta Staneta Žagarja 29, 4000 Kranj

Tel: 031/826-930

Mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

Galerija slik

View the embedded image gallery online at:
https://www.zeliscniraj.si/na-obisku#sigFreeId15855c38cf

24.11.2017

      Velik del najinega pogovora z Alenko je zavzela konoplja. O konoplji se veliko govori, a o industrijski konoplji, njenih lastnostih in uporabi v resnici večina ljudi ve le malo. Tudi jaz nisem bila izjema. Sem pa zato toliko bolj vneto spraševala in rezultat je pregleden članek o uporabi različnih konopljinih izdelkov v kulinariki in za zdravje. Preberite si članek in nikoli več ne boste v dvomih, kako najbolje uporabiti konopljino moko, semena, proteine, olje ali čaj.

 

 Sprašuje: Andreja Papež Kristanc 
Odgovarja: mag. Alenka Zapušek

 

Če se po vsem ostalem pogovoru vrneva h konoplji, tale čajček je odličen. Kako se naredi konopljin čaj?

Ko rastlina cveti, to je nekako po 10. tednu od setve, se pobere cvetoče vršičke s podpornimi listi. Posuši se jih, posmuka, ko so suhi, in uporabi za čaj. Ta čaj je narejen kot klasičen poparek, žlička zelišča, prelita z 2,5 dl vode. Pustimo 5-10 minut, precedimo in popijemo.

 

Je ta čaj, ki ste mi ga pripravili, zdravilen?

Če mislite na kanabinoide, ki imajo zdravilne lastnosti, jih v tem čaju ni. Kanabinoidi niso topni v vodi, so pa v maščobi in alkoholu. Zato moramo čaj, če želimo vanj izlužiti kanabinoide, pripraviti z eno malo skrivnostjo. In sicer ga pripravimo tako, da damo  v lonček žličko konopljinih vršičkov ter žličko maščobe ali nekaj mleka. Oboje skupaj prelijemo z 2,5 dl vroče vode ter pustimo 5-10 minut. Nato precedimo in na vrhu skodelice nam bo plaval maščobni madež, v katerem so skoncentrirani zdravilni kanabinoidi iz konoplje. Zato ta madež obvezno popijemo.

 

Torej so kanabinoidi v cvetočih vršičkih konoplje in jih lahko dobimo s pravilno pripravo čaja. Kaj pa konopljino olje, kaj je v njem in kako ga lahko uporabljamo?

Olje pa se stiska iz semen industrijske konoplje. V semenih ni kanabinoidov, zato jih tudi ni v iztisnjenem olju. Zdravilne v olju so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih je več kot 75%, predvsem omega 3 in omega 6. Razmerje med njimi je približno 1:3. Omega 3 delujejo protivnetno, omega 6 pa provnetno (spodbujajo vnetja). Pračlovek je imel razmerje med temi kislinami sicer 1:1, današnji človek pa ga ima z industrijsko hrano, v kateri se uporablja predvsem sončnično oje, v katerem so v glavnem omega 6 maščobne kisline, tudi do 1:50. Razmerje 1:3 je primerno za delovanje človeškega telesa. V konopljinem olju je sicer tudi precej redka gama-linolenska kislina (GLA), ki tudi deluje protivnetno. Olje uporabljamo hladno (ga ne segrevamo), saj so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so v njem, zelo občutljive na temperaturo. Najbolje, da ga damo v kakšen namaz ali skuto in polijemo po hladnih jedeh oz. dodamo po koncu kuhanja. Lahko ga tudi zjutraj na tešče pojemo žličko ali dve, čeprav nekateri ne prenašajo grenkastega okusa tega olja. V olju je tudi vitamin E, ki je dober za kožo, zato je olje odlično kot sestavina kozmetičnih izdelkov in ga lahko uporabljamo za nego kože.

 

Še kot posebej zdravilna pa se oglašuje CBD smola. Kaj pa je pravzaprav to in ali se tudi pridobiva iz industrijske konoplje?

CBD smola je v bistvu alkoholni izvleček cvetočih vršičkov konoplje, kateremu pa na koncu alkohol odparimo in ostane nam gosta smolnata snov. Ta snov je včasih nekoliko razredčena tudi z oljem, da se jo lažje uživa. Smola oz. kapljice  iz industrijske konoplje ne vsebuje velike količine psihoaktivnega THC-ja (v industrijski konoplji je dovoljena vrednost do 0,2 %), zato ni nevarnosti, da bi vplivala na naše psihično stanje. Vsebuje pa številne druge kanabinoide - v konoplji je namreč še 140 drugih kanabinoidov, ki so lahko zelo pomembni za naše zdravje. V smoli iz industrijske konoplje se kot zdravilen navaja predvsem kanabidiol (CBD), ki deluje izrazito protivnetno. Izmed več kot 140 raziskanih kanabinoidov sta prav CBD in THC najbolj raziskana. Zanimivo je, da so kanabinoidi tudi v drugih rastlinah, na primer v ameriškem slamniku in celo v korenčku. Imamo pa tudi kanabinoide, ki jih proizvaja naše telo (rečemo jim endokanabinoidi) in pa sintetično (umetno) proizvedene kanabinoide.

 Industrijska konoplja - ženska rastlinaIndustrijska konoplja -ženska rastlina

Koliko CBD smole pa zaužijemo naenkrat?

Običajno začnemo z eno kapljico na dan in nato odmerek postopoma povečujemo, dokler ne začutimo, da je to dovolj za nas. Poslušamo svoje telo. Vsekakor pa je CBD smolo priporočljivo uživati preventivno, ker zavira vnetja in posledično z vnetji povezana obolenja.

industrijska konoplja - moška rastlinaIndustrijska konoplja -moška rastlina

Doma imam neoluščeno konopljino seme, ki precej hrusta in ga je nekoliko težko jesti? Kaj mi priporočate, kako naj ga uporabim?

Na trgu lahko dobite neoluščeno seme, torej z ovojnico, ali oluščeno, kjer je samo notranji del, ki je bele barve in je sestavljen v glavnem iz maščobe. Prednost oluščenega je v tem, da ga je lažje jesti, ker je boljše konsistence. Je pa tudi kar nekaj prednosti tega, da uporabljamo neoluščeno seme. V ovojnici so namreč vlaknine, beljakovine in ogljikovi hidrati, s čimer povečamo hranilnost in izboljšamo vpliv na prebavo in krvni sladkor. Poleg tega se seme, ki je v ovojnici, veliko kasneje pokvari. Lahko ga kar »grickamo« ali damo v jogurt, lahko iz semen naredimo proteinske ploščice. Lahko jih tudi namočimo in začinimo, pa potem posušimo. Ali na hitro prepražimo, ali potresemo po juhi ali drugih jedeh na koncu.

Kaj pa konopljina moka? Vsebuje gluten? Je narejena iz celega semena in kako jo lahko uporabimo?

Konopljina moka je narejena iz pogače, ki ostane po stiskanju olja, torej iz ovojnic semena (osemenja, perikarpa, op. nov.). Ne vsebuje glutena, zato je primerna tudi za ljudi s celiakijo. Lahko jo jemo tudi surovo, ni nujno, da jo prepečemo. Tako jo lahko dodamo kosmičem, v smutije, kruh, testenine, piškote…
 

Konopljina moka je posebnega okusa. Za katere jedi je najbolj primerna in kako naj jo uporabimo, da ne bomo pokvarili okusa jedi?

Pomembno je, da predvsem pri pekovskih izdelkih ne pretiravamo s količino konopljine moke. Uporabimo  največ 10-15%, če pripravljamo izdelek za otroke, lahko še manj. S tem dobimo zmeren okus in še zmeraj dobro konsistenco izdelka.

 kruh s konopljino mokoKruh s konopljino moko

 Kaj pa so konopljini proteini? Vi jih imate tudi namreč v ponudbi.

Konopljini proteini so na fino presejana konopljina moka, v kateri je večji delež beljakovin. Iz konopljinega semena dobimo torej tri produkte: olje, moko in proteine.

 

Kako pa je s predelavo konoplje. Za to so potrebni posebni stroji. Verjetno obstajajo kakšne zadruge, kjer je to skupinsko urejeno?

V bistvu je ravno na naši kmetiji administrativni sedež zadruge Konopko. Bilo nas je okrog 15 podobno mislečih, ki smo se odločili, da se združimo, širimo znanje o konoplji, ji ponovno vrnemo neko veljavo ter da priskrbimo stroje, ki bodo v izposojo. V Ljubljani je proizvodni del pri enemu izmed zadružnih pridelovalcev. Tam je tudi stiskalnica za olje in mlin za moko. Tako da tja vozimo našo konopljo v predelavo.

 

Koliko konoplje pa pridelate in ali so kakšne posebne zahteve za gojenje?

 Letos imamo konopljo posajeno na nekaj manj kot hektaru (9000 m2) in iz tega pričakujemo okrog 800 kg semena. Je pa vse zelo odvisno od kvalitete zemlje in klimatskih razmer. Polje je treba pognojiti, mi gnojimo z uležanim hlevskim gnojem in kompostom. To, da je ni treba niti gnojiti niti orati, ne drži.

 

Se konopljo splača gojiti, je kakšen finančni izplen?

V primerjavi z drugimi poljščinami, npr. s koruzo, ima konoplja večji finančni donos. Če konopljo še predelaš, npr. v olje, moko in čaj, se še bolj splača. Imam občutek, da se je slovenski trg, kar se tiče konopljinega olja, sicer že kar zasitil. Je pa zanimivo, da je na policah naših trgovin le 10% izdelkov iz konoplje slovenskega porekla. Vzrok temu je najverjetneje pravilnik o gojenju konoplje, ki je do leta 2015 prepovedoval gojiteljem konoplje tudi predelavo. Seme lahko tudi zadruga odkupi. Je pa dobro, da najdeš neko nišo zase. Mi smo se na primer med drugim usmerili tudi v izvajanje delavnic na temo konoplje, zdravilnih zelišč, destilacije. Destiliramo tudi eterično olje iz konoplje in hidrolat. Oboje se uporablja v kozmetiki.

 

Ali se vedno več ljudi odloča za pridelavo konoplje?

V bistvu ne.  Odkar obstaja Zadruga Konopko, smo letos uspeli pridobiti prva nepovratna sredstva iz razpisa MG. Žal je tako, da ti veter v jadra začne popuščati, če kljub trudu ni finančnih prilivov. Sicer so nas veliko vabili na razne okrogle mize, ampak žal finančno nismo imeli nič od tega.

 

Kaj pa boste raziskovali v projektu?

Poskusili bomo narediti biogranulat iz mešanice konopljinih vlaken in polietilena, ki bo primeren v sistemih brizganja in ekstrudiranja pri izdelavi bioplastike. S projektom bomo dobili tehnično specifikacijo biogranulata iz konoplje. Biogranulat bo sestavljen iz določenega procenta vlaken konoplje in določenega odstotka polietilena rastlinskega izvora. Vse skupaj pa bo biorazgradljivo.

 

 

Kmetija Vrhivšek ima odlične produkte in dobre delavnice, v kar smo se prepričali tudi sami. Sodelovati z njimi je pravi užitek.

Več o kmetiji in stik z Alenko Zapušek pa lahko najdete na spletni strani kmetije - http://www.kmetija-vrhivsek.si/. Toplo ste vabljeni k ogledu kmetije, obisku delavnic in k poizkušnji izdelkov.

 

konoplja-socvetje
bučna juha s konopljinimi semeni
razgled s kmetije

 

 

28. september 2017

        V enem izmed prvih septembrskih dni sem na lep sončen dan obiskala zeliščarsko kmetijo, ki se ji po domače reče Vrhivšek, čeprav se lastniki pišejo Ramšak. Kmetija leži severno od Celja v vasi Lindek, prav na vrhu hriba, na 700 metrih nadmorske višine. Le stežka sem jih našla, saj odcep na zgornji del vasi z glavne ceste, ki pride iz Celja, ni posebej označen. So jih pa okoliški prebivalci dobro poznali, zato so mi znali svetovati, kam naj grem (asfaltirana cesta, ki zavije v gozdiček, je prava).
    Ko sem se po vijugasti asfaltirani cesti prebila do vrha, me je pričakal čudovit razgled na široko osončeno dolinico, ujeto med dva hribčka. In tu, kjer se asfaltirana cesta konča, zagledamo na desni strani kmetijo Vrhivšek, z dvema manjšima njivama industrijske konoplje in zeliščnim vrtom. Na levi strani pa so čudoviti travniki, na katerih se igra sonce in s svojimi sencami ustvarja žametno pokrajino.
    Gospa Alenka me je z nasmehom sprejela in mi ponudila piškote iz konoplje in pire, ki so bili naravnost odlični, ter konopljin čaj. Recept za piškote nam je tudi zaupala in si ga lahko preberete tukaj (konopkovi crkljajčki).
    Verjemite mi, da sva si imeli kot dve ljubiteljici narave toliko za povedati, da sva se komaj ustavili. Alenka mi je zaupala številne skrivnosti o industrijski konoplji, o življenju v idilični naravi, skromnosti ter trudu preživeti kot zeliščar v tem norem kapitalističnem svetu.
    Kaj nam je povedala, pa si lahko preberete spodaj.

Sprašuje: Andreja Papež Kristanc
Odgovarja: mag. Alenka Zapušek

 

Kako ste se znašli na tej kmetiji v tem lepem okolju?
Pred štirinajstimi leti sva se preselila v hišo nižje v vasi. Na tej kmetiji (Vrhivšek, Lindek 22) je bil rojen partnerjev oče in čeprav ni nihče več tukaj živel, so tu vedno gojili krompir. Najina hči je še kot dojenček trpela za atopijskim dermatitisom, ki pa ga z nobenimi alergološkimi testi niso potrdili. Po brskanju za informacijami in obisku bioresonance je terapevt ugotovil, da je problem v meni, v zakisanosti mojega telesa, hči pa je nezdrave snovi prejemala preko mojega mleka. Ko sem spremenila prehrano, je tudi pri hčeri 80% težav izginilo, do prvega leta pa je potem izzvenela tudi alergija na mleko in mlečne izdelke. Takrat sem se začela zavedati pomena prehrane za naše zdravje, zato smo na tem mestu poleg krompirja in čebule pričeli gojiti še ostalo zelenjavo. Ta kraj se nama je zdel pravi, saj je tu vodovarstveno območje in tretiranje s kemičnimi sredstvi in polivanje z gnojnico ni dovoljeno. Jaz sem kemik in mož biolog, tako da je zavedanje o škodljivosti kemičnih sredstev, ki se uporabljajo v kmetijstvu, nekako v naju. Pred nekaj leti, ko je umrl partnerjev oče, sva kmetijo podedovala. Obnovila sva hišo ter pred šestimi leti zasadila konopljo in oblikovala zeliščni vrt. Z družino preživimo veliko časa tu, čeprav zaenkrat živimo še nižje v vasi.


Res imate srečo, da vam je bil podarjen tako lep košček zemlje v tem našem svetu.
Ja, res je. Ljudje nas večinoma iščejo zaradi konoplje in ko se vozijo v hrib, ne pričakujejo, da se bo tu na vrhu tako lepo odprlo. Našemu koncu pravijo tudi dolina miru.


Gojite samo konopljo?
Običajno smo imeli na eni njivi konopljo, na drugi pa piro in smo njuno lokacijo vsako leto zamenjali. Lani pa je pira tako bogato obrodila, da smo jo pridelali za dve leti, zato smo letos zasadili konopljo kar na obe njivi. Poskusili smo gojiti tudi dve predhodnici pšenice, ki vsebujeta manj glutena kot pšenica, in sicer enozrnico in pa emmer (slednji je hibrid enozrnice in neke druge trave). Enozrnica je dala izredno nizek pridelek (le 30 kg/100m2) in ker je bilo več stroška s pridelavo kot pa izkupička, smo se odločili, da je ne bomo več gojili. Emmer je dal nekoliko več pridelka (cca. 100kg/100 m2, pira da približno 5 x toliko pridelka) in ga bomo verjetno še kdaj posadili. Kakorkoli, gojenje enozrnice in emmerja se finančno ne izplača.

 

Imate tudi zeliščni vrt. Tudi ta zelišča gojite za prodajo?
Gojimo tudi sivko, ognjič in druga aromatična zelišča. Jih ne prodajamo, jih pa vključujem v delavnice, npr. za prikaz poteka destilacije in izdelavo zdravilnih in kozmetičnih pripravkov.

 

Vidim, da gojite tudi sivko. Pravijo, da različne vrste sivke nimajo enakih lastnosti. Nam lahko kaj več poveste o tem?
Ja, pri nas gojimo pravo sivko (Lavandula angustifolia) in lavandin. Lavandin (Lavandula x intermedia) je hibrid prave sivke (Lavandula angustifolia) in širokolistne sivke (Lavandula latifolia). Prava sivka vsebuje manj eteričnega olja, a je bolj kakovostno. Pravijo, da je kot mama. Vedno ve, ali potrebuješ umiritev ali spodbudo. Tako da lahko eterično olje uporabljaš za oba namena, za umiritev ali poživitev. Lavandin da več eteričnega olja, deluje pa vedno poživljajoče. Tudi po izgledu se rastlini ločita. Prava sivka je nekoliko nižja, bolj čokata, cvetovi pa so izrazite škrlatno-vijolične barve, listi nekoliko ožji. Lavandin ima širše liste, cvetove pa bolj bledo vijolične.

 

Zanimiv je tudi vaš logotip. Najprej me je spomnil na mavrico, ampak predstavlja nekaj drugega.
V bistvu predstavlja njivske brazde. Vsaka brazda ima svojo barvo. Zelena predstavlja konopljo, ki jo gojimo, rumeno-oranžna žita, rdeče-oranžna ognjič in modrovijolična sivko. To so glavne stvari, ki jih pridelujemo na naši kmetiji.


Na vaši spletni strani sem prebrala, da lahko ljudje prinesejo tudi svoja zelišča v destilacijo. To se mi je zdelo zelo uporabno, saj ima veliko ljudi svoj zeliščni vrt, vendar nimajo opreme za destilacijo. Lahko kaj več poveste o tem?
Ja, lahko na delavnicah mi prikažemo destilacijo, lahko pa prinesejo svoja zelišča posebej v destilacijo. Postopek stane 20 eur. Naš kotel drži 8 kg svežih rastlin, stranka pa oba produkta, hidrolat in eterično olje, odnese domov. Včasih nam kdo kar podari sveže rastline za destilacijo.

 

 

 
Ali destilirate tudi mešanico zelišč?
Lahko bi tudi to naredili, vendar je vprašanje, kakšna bi bila potem učinkovitost eteričnega olja in njegove lastnosti. Če bi destilirali npr. rožmarin, ki poživlja, in sivko, ki pomirja, je vprašanje kaj bi dobili. Zaenkrat tega še nismo počeli.

Zagotovo bi bil to zanimiv eksperiment. Zanimive pa so tudi delavnice, ki jih ponujate.
Ja, v bistvu ponujamo več vrst delavnic in animacijskega programa. Imamo delavnice na temo zdravilnih zelišč in destilacije, delavnice na temo konoplje in različne zabavne teambuilding programe, npr. izdelavo in peko kruha iz starodavnih žit v krušni peči. Programe izvajamo za skupine do 15 ljudi.


Kaj pa selfness programi?
Selfness programi pa dodatno vključujejo meditacijo, sprehode v naravi in aromaterapijo – zdravljenje določenih stanj, večinoma izgorelosti, s hidrolati in eteričnimi olji.


Ponujate tudi spanje na seniku. Je to aktualno?
V bistvu trenutno od znotraj obnavljamo marof (skedenj) in v prihodnjem letu bo že možno prenočevati. Na naši kmetiji bodo tako ljudje imeli možnost doživeti popoln odklop v naravi, tudi od telefonov. Pri nas namreč tudi ni signala mobilnih telefonov, vsaj ne konstantnega. Bodo pa možnosti bivanja in programov tako za odrasle kot za otroke in skupine otrok. Planiramo tudi postavitev jurte, mongolskega šotora, ki ga bomo izkoristili kot predavalnico.


Vi niste iz teh krajev in ste se priselili sem. Vam je kdaj dolgčas?
Že v zadnji službi, v kateri sem lahko delala pretežno od doma, so me ljudje spraševali: »A ti ni nič dolgčas?«. Meni nikoli ni bilo dolgčas. Redne službe niti malo ne pogrešam v smislu jutranjega odhoda od doma na neko mesto. Je pa res, da zaenkrat nekako vztrajam pri tem, da ostanemo v hiši v vasi (pa čeprav smo v resnici veliko časa tu, na stari kmetiji Vrhivšek), da smo vseeno nekako bolj v stiku z ljudmi. Vsaj kakšen avto se tu in tam mimo pripelje, kar je kar dober občutek. No, saj tu zgoraj tudi ni tako samotno, vsaj čez vikende tu hodi kar veliko ljudi. Tu je namreč veliko sprehajalnih in pohodniških poti. Lahko greste na primer na planoto, ki se ji reče Stenica, in na Špičast vrh.


Kaj pa vam je najbolj všeč na vaši kmetiji?
Najbolj mi je všeč mir, ne vem, morda sem že stara (smeh)… Pa neokrnjenost narave in to, da si lahko sami pridelamo hrano. S tem, ko delaš z naravo in si samooskrben, dobiš veliko večje spoštovanje do hrane in ti je škoda karkoli zavreči. Iščeš načine, kako vse čim bolje porabiti in kaj narediti z viški pridelka. Tudi to mi je všeč, da privzgajam otrokom spoštovanje do vsega naravnega in jim vcepljam miselnost, da ni vse samo po sebi umevno, poleg hrane npr. tudi voda in elektrika ne.

V nadaljevanju intervjuja prihodnjič boste izvedeli vse o konoplji, zaenkrat pa se od vas poslavljamo  s sliko idiličnega razgleda s kmetije Vrhivšek ... 


idila na kmetiji

 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

Galerija slik
View the embedded image gallery online at:
https://www.zeliscniraj.si/na-obisku#sigFreeId5a8386986b

Koledar dogodkov

Ni dogodkov
© Zavod za uporabno botaniko Divji vrt 2019. Vse pravice pridržane.