Protistresni učinki zelišč

VPRAŠANJE:

Spoštovani!

Zadnje čase  opažam, da se mi je poslabšala odpornost in kar ne izvlečem se iz začaranega kroga prehladov, viroz in slabega počutja. Imam precej stresno službo, saj trenutno zaključujemo nek projekt in mi večkrat ostane delo še za doma. Poleg tega imam še dva majhna otroka, ki zahtevata precej energije. Starih staršev nimam v bližini za varstvo, mož pa je tudi veliko časa v službi (še več kot jaz). Na kakšen naraven način si lahko dvignem odpornost, da se bom lažje spopadala s številnimi obveznostmi, s katerimi se trenutno srečujem?

Najlepša hvala za odgovor že vnaprej in lep pozdrav!

Maja iz Ljubljane

 

ODGOVOR:

Pozdravljeni!

Stres je neizogibni sestavni del našega življenja. Ni dobro, če ga je premalo, ker se začnemo dolgočasiti in iskati nove izzive z željo, da bi dopolnili manjkajoč stres (t. i. evstres). Vendar pa ga po drugi strani tudi ne sme biti preveč (t. i. distres), saj dolgotrajen stres vodi v psihično in fizično izčrpanost in včasih celo v psihološka (depresija, anksioznost, fobije idr.) ali telesna (srčnožilna obolenja, metabolni sindrom, odpoved nadledvičnih žlez, imunsko oslabljenost idr.) obolenja. V današnjem hektičnem načinu življenja smo pogosto pred izzivom, kako se spopasti s stresom. Obstaja precej načinov za uravnavanje stresa na zadovoljujoč nivo, npr. z načrtno gradnjo dobrih odnosov v intimnem krogu, z izbiro poklicne usmeritve, ki nam je čim bolj pisana na kožo, z različnimi relaksacijskimi prijemi v obliki hobijev, telesne aktivnosti, meditacije, joge ipd., pri zviševanju psihofizične kondicije pa so nam lahko v pomoč tudi nekatere rastline.

Adaptogene rastline vsebujejo snovi, ki izboljšajo imunsko odpornost ter zvišajo psihološko in fizično zmogljivost, kar je pri obvladovanju stresa bistvenega pomena. Mnoge izmed njih že tisočletja uporabljajo vzhodnjaški narodi (ginsengi, rod Panax; ašvaganda ali vitanija, Withania somnifera; šisandra, Schisandra chinensis), njihovo učinkovitost pa vsaj deloma potrjujejo tudi sodobne raziskave. Med adaptogene glede na raziskave lahko razvrstimo še nekatere rastline, npr. navadni rožni koren (Rhodiola rosea), ameriške slamnike (rod Echinacea), mačjo travo (Uncaria tomentosa), elevterokok (Eleutherococcus senticosus) in gotu kolo (Centella asiatica), ter glivni vrsti svetlikavo pološčenko (Ganoderma lucidum) in kitajskega glavatca (Cordyceps sinensis). Manj raziskane so rastlinske vrste, ki jih za krepitev odpornosti na stres uporabljajo v tradicionalni kitajski in indijski medicini, npr. sveta bazilika (Ocimum tenuiflorum), kitajski grahovec (Astragalus membranaceus) in vrste Codonopsis pilosulaTinospora cordifolia ter Gynostemma pentaphyllum. Spodaj na kratko predstavljam uporabnost vrst, katerih uporaba je vsaj deloma znanstveno osnovana in jih je moč dobiti tudi v Sloveniji (navadni rožni koren lahko tudi naberete v našem sredo- in visokogorju, svetlikavo pološčenko pa boste v naši naravi le redko uzrli).

Ameriški slamniki so znane zdravilne tradicionalne indijanske rastline, ki jim tudi sodobna znanost priznava imunsko spodbujevalno delovanje. V farmaciji se uporabljajo tri vrste, to je bledi (E. pallida), škrlatni (E. purpurea) in ozkolistni (E. angustifolia) ameriški slamnik, njihovi vodni in alkoholni izvlečki, tinkture, stisnjen sok in uprašena droga  pa delujejo imunostimulativno, protivnetno, protibakterijsko, protiglivno in protivirusno. Najpomembnejše učinkovine so polisaharidi, alkilamidi in derivati kavne kisline, ki jih v največjih koncentracijah najdemo v cvetnih koških in koreninah. Pripravke se uporablja tako za krepitev imunskega sistema (v preprečevanju viroz) kot tudi kot dodatna terapija pri zdravljenju prehlada in gripe (redkeje pri bakterijskih in glivičnih obolenjih), saj naj bi omilil simptome in skrajšal čas trajanja bolezni. Priporoča se jemanje naslednjih odmerkov: tri- do štirikrat dnevno po 2 ml svežega soka ali 510 do 680 mg suhega izvlečka dnevno (kar približno ustreza 3x do 4x dnevno 1 kapsulo, 1 tableto ali 1 bonbon). Uporaba se odsvetuje pri otrocih pred 4. letom starosti, pri tistih, ki imajo dokazano alergijo na košarnice, in pri bolnikih z levkemijo, multiplo sklerozo, tuberkulozo ter sistemskimi revmatološkimi in avtoimunimi obolenji. Neželeni učinki so redki, pri občutljivih osebah se lahko pojavi kožna ali sistemska alergijska reakcija.

Učinke navadnega rožnega korena so prvi raziskovali skandinavski in sovjetski znanstveniki. Dokazali so protistresno, psihostimulativno, spolno spodbujevalno, tirotropno (povečevanje ščitnične funkcije), antioksidativno ter protitumorno delovanje, kar so pripisali flavonoidnim učinkovinam v koreniki (npr. rozavinom, salidrozidu, rodiolinu itd.). Za razliko od nekaterih drugih adaptogenov, ki delujejo na nadledvičnici, rožni koren deluje na centralno živčevje, kjer odpravlja neravnovesje monoaminov (zlasti dopamina in serotonina). Uporablja se za zdravljenje depresije ter za izboljšanje kognitivnih sposobnosti, npr. spomina, pozornosti, učenja, računanja idr. Uporabljamo lahko standardizirane pripravke v obliki kapsul in tablet (100 do 170 mg izvlečka dnevno, standardizirano na rozavin, ki naj bi ga v telo vnesli 3,6 do 6,1 mg dnevno) ali tinkture (10 kapljic ustreza približno 100 mg izvlečka). Uporaba se odsvetuje pri osebah z bipolarno motnjo in drugimi maničnimi oz. hipomaničnimi psihiatričnimi obolenji.

Tudi za nekatere orientalske adaptogene rastline imamo znanstvene dokaze o njihovi učinkovitosti. Ginsengi(obstaja več vrst, najbolj znane so pravi ginseng, Panax ginseng, ameriški ginseng, Panax quinquefolius, in sibisrki ginseng ali elevterokokEleutherococcus senticosus) vsebujejo triterpenske saponine, t. i. ginsenozide, elevterozide in panaksozide, in delujejo spodbujevalno na hipotalamo-hipofizno-nadledvično os (protistresno), spolno spodbujevalno, protivirusno, protitumotno, antioksidativno in hepatoprotekrivno. Najpogosteje se uporabljajo izvlečki korenin v obliki kapsul (priporočen dnevni odmerek je 0,5 do 2 g korenine ali 200 do 600 mg koreninskega izvlečka v primeru pravega in ameriškega ginsenga; v primeru elevterokoka je dnevni odmerek 2 do 3 g korenine, kar ustreza 1500 mg koreninskega izvlečka). Stranski učinki so redki, zlasti ob povečanih dnevnih odmerkih se lahko pojavijo nemir, anksioznost, nespečnost in driska. Dodatno morajo biti previdni bolniki z arterijsko hipertenzijo in sladkorno boleznijo, saj lahko pripravki ginsengov vplivajo na krvni tlak (ga zvišajo ali znižajo) in znižajo krvni sladkor.

Vitanijo imenujejo tudi indijski ginseng in je ena izmed najbolj priljubljenih ajurvedskih zdravilnih rastlin. Tradicionalno se pripravki iz korenin (čaji in različni izvlečki v gotovih pripravkih) uporabljajo za zelo širok spekter bolezni, za izboljšanje počutja in zmogljivosti, spodbujanje imunskega sistema, kot afrodiziak, proti demenci, astmi, Parkinsonovi bolezni idr. Korenina vitanije vsebuje različne vitanolide, steroidne alkaloide in steroidne laktone, ki delujejo protistresno, protitumorno, antioksidativno, imunostimulatorno, tirotropno, hipoglikemično (zniževanje krvnega sladkorja), pomirjevalno in antidepresivno. Priporočeni dnevni odmerek je 3 do 6 g posušene korenine, kar ustreza 300 do 500 mg standardiziranega izvlečka. Neželeni učinki so redki ob pravilnem odmerjanju, včasih pride do prebavnih težav.

Manj raziskav je glede adaptogenega delovanja šisandre, mačje trave in gotu kole. Šisandrine liste in plodove v kitajski tradicionalni medicini uporabljajo kot adaptogen, znanstvene raziskave pa so pokazale predvsem protimikrobno in hepatoprotektivno delovanje, zato bi lahko imela uporabno vrednost pri ljudeh z jetrno okvaro, npr. pri zamaščenosti jeter v okviru metabolnega sindroma, pri alkoholni hepatopatiji itd. Mačja travapa predstavlja panacejo južnoameriških Indijancev. Raziskave so pokazale, da njena droga (korenina, skorja vej in tudi listi) vsebuje številne alkaloide (pteropodin, rinkofilin, mitrafilin, hirzutin idr.), ki imajo imunostimulativno, protivirusno, protivnetno in diuretično učinkovanje. Mačjo travo uporabljamo pri preprečevanju in dopolnilnem zdravljenju virusnih, bakterijskih in glivnih okužb, za spodbujanje imunskega sistema pri imunsko oslabljenih osebah in za omilitev stranskih učinkov kemo- in radioterapije. Gotu kola je adaptogena rastlina iz družine kobulnic, ki so jo tradicionalno uporabljali na Šri Lanki, raziskave so dokazale blago pomirjevalno in antioksidativno delovanje. Dokazan adaptogen in imunostimulativen učinek imajo tudinekatere glive (imunomodulatorno delujejo lektini, polisaharidi, terpenoidi in nekatere glivne beljakovine), zlasti zgoraj omenjena kitajski glavatec in svetlikava pološčenka, pozitiven učinek na imunski sistem pa naj bi imele še nekatere druge vrste gliv (npr. velika zraščenka, Grifola frondosa; ostrigarji, Pleurotus spp.; užitni nazobčanec, Lentinus edodes; zimska panjevka, Flammulina velutipes; hrastova razvejanka, Polyporus umbellatus itd.).

Rastline so resnično prava zakladnica zdravilnih učinkovin, vendar pa so lahko, tako kot sintetična zdravila, zgolj dopolnilo. Zdravje in dobro počutje si moramo izboriti sami z zdravim življenjskim slogom in pozitivno naravnanostjo.

Lep pozdrav,

                                                                             Luka Kristanc, dr. med., dipl. biol., Zavod Divji vrt

© Zavod za uporabno botaniko Divji vrt 2019. Vse pravice pridržane.